PISA 2025: kaj rezultati merijo in česa ne povedo

Kaj PISA meri in česa ne meri

PISA ocenjuje sposobnost 15-letnikov, da svoje znanje uporabijo v resničnih situacijah, ne obvladovanja nacionalnih učnih načrtov (francosko ministrstvo za nacionalno izobraževanje, september 2026). Cikel 2025 je bil posvečen naravoslovju.

Po podatkih francoskega ministrstva za nacionalno izobraževanje je sodelovalo 6 501 15-letnikov, v 302 naključno izbranih šolah. Rezultati so skupni, brez ocen učencev ali lestvic držav. Rezultati imajo svoje intervale zaupanja: pri naravoslovju se 483 točk Francije ne razlikuje od rezultatov dvanajstih držav OECD; štirinajst jih je bilo boljših (DEPP, informativna nota 26.39, september 2026).

Francija: trije rezultati okoli povprečja, ena padajoča pot

Trije francoski rezultati so blizu povprečja OECD (482, 463 in 461), a vsak ima svojo zgodbo. Naravoslovje je od leta 2022 skoraj stabilno (za 4 točke manj) in je od leta 2015 padlo za 12 točk. Matematika izgubi 16 točk v treh letih, po 21 točkah med letoma 2018 in 2022; branje 18 točk v treh letih, po 19 med letoma 2018 in 2022 (DEPP, informativni noti 26.39 in 26.40).

Gibanje presega Francijo: pri stalnem naboru 24 držav OECD so povprečja od leta 2015 padla za 11 točk pri naravoslovju, 26 pri matematiki in 31 pri branju (novinarski paket ministrstva). Francoski padec je hitrejši pri matematiki (16 točk proti 9 od leta 2022), z osmimi izgubljenimi mesti po navedbah ministrstva (novinarski paket).

Porazdelitev se deformira: 33 % učencev je pod ravnjo 2 pri branju, 36 % pri matematiki, 26 % pri naravoslovju; najboljši pri branju v treh letih padejo s 7 % na 4 % (DEPP, informativni noti 26.39 in 26.40).

Japonska, Estonija, Koreja, Kanada: primerjati, s pridržki

Štirje sistemi prevladujejo, nad povprečjem OECD na vseh treh področjih (rezultati pri naravoslovju, matematiki in branju; OECD, 8. september 2026):

OECD te štiri sisteme uvršča med tiste, ki združujejo dosežke, vključenost in šibek vpliv socialnega okolja: manj kot 10 % variance pri naravoslovju se tam pojasni s socialno-ekonomskim statusom (poročilo OECD, zvezek I). Francija je na nasprotnem koncu, s 100 točkami razlike med najbolj in najmanj privilegiranimi učenci pri naravoslovju, proti 85 v povprečju OECD (DEPP, informativna nota 26.39).

Primerjava ima svoje pasti, ki jih OECD dokumentira: te štiri države od leta 2022 izgubijo tudi 12 do 17 točk pri branju, Kanada nosi zvezdico zaradi odstopanja vzorca, oznaka B-S-J-Z (Kitajska) s 597 točkami pa zajema štiri province, ne države.

• Japonska: 538, 525 in 503; 89 % na ravni 2 ali višje pri naravoslovju.
• Estonija: 527, 508 in 499; 13 % najboljših pri matematiki.
• Južna Koreja: 526, 522 in 501; 23 % najboljših pri matematiki.
• Kanada: 510, 485 in 490; 84 % na ravni 2 ali višje pri naravoslovju.

Česa povprečje ne pove

Rezultat ni čista sposobnost. Termometer truda v Franciji pokaže 6,4 od 10, proti 7,2 v OECD, in je z rezultatom šibko povezan: 450 točk pri srednjem trudu pri branju, 447 pri visokem (DEPP, informativna nota 26.40).

Tudi kontekst šteje: socialno-ekonomski status pojasni 14 % variance francoskih rezultatov pri naravoslovju, proti 12 % v povprečju OECD (državna nota OECD o Franciji). In povprečje OECD je odvisno od obsega: padec branja od leta 2015 znaša 28 točk pri sedanjih članicah, 31 pri stalnem naboru 24 držav (poročilo OECD, zvezek I). Francija izpolnjuje vse kakovostne kriterije OECD (državna nota).

Kaj lahko s tem stori vodstvo šole

PISA opisuje sistem, ne šole. Trije signali pa se dotikajo odločitev, sprejetih na kraju samem.

Branje je najbolj merljivo gradbišče: en učenec od treh pod ravnjo 2, in upad, na strani OECD, osredotočen na zapletene naloge, tehtanje več virov ali presojo informacije. Nacionalni preizkusi in preizkus znanja na začetku srednje šole spremljajo te veščine; ministrovi seznami branja, od jesenskih počitnic 2026 (novinarski paket), dajejo preprosto oporo.

Zasloni spadajo v šolski pravilnik: kjer je telefon prepovedan, prijavljena raztresenost pade za približno 13 % (državna nota OECD o Franciji), a le 27 % francoskih učencev obiskuje takšno šolo, proti 49 % v povprečju. Zakon prepoved razširja na srednjo šolo in zahteva, da vsak šolski projekt natančno opredeli pravila uporabe digitalnih naprav (novinarski paket).

Stik z družinami zaključi seznam: 49 % francoskih učencev pravi, da se starš vsak teden zanima za to, kar se učijo, proti 58 % v OECD, in OECD to izmenjavo povezuje z 26 točkami razlike pri naravoslovju ob primerljivem socialnem okolju (novinarski paket). PISA določa nacionalni okvir, s ciljem 20 točk do leta 2029 (novinarski paket); odločitve se opirajo na lokalne podatke.